Od kovača do kolarja

V pritličju stavbe na Gramscijevem trgu 4/5, v kateri domuje Etnološka zbirka, je bila v pokriti lopi že v 90.ih letih prejšnjega stoletja postavljena rekonstrukcija kovaško-kolarske delavnice, ki je bila pridobljena leta 1987 z odkupom kovačnice Ivana Štule iz Pregare (zaselek Krištije). Zbirko smo posodobili in dopolnili s predmeti, ki smo jih leta 2015 odkupili iz kovačnice enega zadnjih koprskih kovačev Andreja Rojca, podkovskega in orodnega kovača, ki je leta 1945 svojo delavnico iz Gračišča preselil v Koper.
Stalna razstava OD KOVAČA DO KOLARJA predstavlja kovaško in kolarsko tradicionalno obrt na prelomu 19. v 20. stoletje, ki sta v 2. polovici prejšnjega stoletja na našem območju zaradi mehanizacije dejansko povsem zamrli. Na obalno-kraškem območju so bile tako kot drugod na Slovenskem kovačnice na podeželju pogosto povezane s kmetijsko dejavnostjo, tako da je kovaštvo predstavljalo dopolnilno dejavnost kmetijski. Do sredine 20. stoletja je kovaštvo sodilo med najpomembnejše obrtne panoge v mestih in na podeželju, kjer je vsak kraj imel enega ali pa tudi več kovačev. V kovaški obrti razlikujemo orodne in podkovske kovače, največ pa je bilo takih, ki so obvladovali oboje. Značilnost kovaške obrti je bila, da je prehajala iz roda v rod, kar je tudi pomenilo prevzem domačih delavnic z vsem orodjem in opremo vred ter stalen in utečen vir prihodka. Podkovski kovači, ki so podkovali konje, krave, vole in včasih tudi osle (za delo), so bili velikokrat tudi ljudski živinozdravniki, saj so pogosto svetovali lastnikom bolnih živali. Podkovska dejavnost pa se je dopolnjevala s kolarstvom, ki neposredno vezano na kovaštvo. Lahko rečemo tudi, da je kolarska delavnica skupaj s kovaško v preteklosti predstavljala nekakšen prometni servis za vozove in vprežne živali.
Na razstavi je predstavljen tudi izbor predmetov ključavničarske obrti – ključev, ključavnic in tolkačev, ki se je v določenem obdobju v preteklosti predvsem zaradi varnostnih in varovalnih zahtev ločila od kovaštva. Izdelki pričajo o vrhunskem kovaškem znanju in presegajo funkcionalno uporabnost predmetov, saj segajo v motive likovnega izražanja kot principa umetniškega oblikovanja.
Obiskovalcem so na voljo trojezične digitalne vsebine z širšo razlago razvoja obeh obrti, predstavitvijo razstavljenih predmetov in didaktično igro Spomin na dveh nivojih.

Kontakt

Naslov:
Kidričeva 19, 6000 Koper

Urnik Palače:
Torek – petek od 8h do 16h
Sobota, nedelja in prazniki od 9h do 17h

Ponedeljek, 1.1., 1.5., 1.11. in 25.12. zaprto.

Telefon:
T: 041.55.66.44
F: 05.66.33.571

Email:
info@PokrajinskiMuzejKoper.si