Od Avstro-Ogrske do Jugoslavije

V razstavnem prostoru oddelka za novejšo zgodovino je na ogled razstava, ki prikazuje obdobje skoraj 100-ih let na mejnem jugozahodnem delu Slovenije oz. Primorske (slovenska Istra, Brkini in Bistriško), s poudarkom na prizadevanju primorskih Slovencev za priključitev k matičnemu narodu.

Razdeljena je na štiri obdobja, ki časovno segajo od začetka ustavne dobe leta 1861, ki je omogočila kulturno in politično aktivnost, pa do leta 1954, ko je bila določena današnja razmejitev s sosednjo Italijo. To je bilo stoletje, ko se je na narodnostno mešanem območju Istre začela narodna prebuja, z njo pa so se rojevali tudi nacionalizmi; zgodili sta se dve svetovni vojni, ki sta prinesli nove meje in države ter vedno nove oblastnike. Narodnosti, ki so tu živele, pa so doživljale svojo kalvarijo: najprej Slovenci in Hrvati v okviru fašistične Italije zaradi njene raznarodovalne politike, po drugi svetovni vojni pa Italijani zaradi množičnega eksodusa, ki se je zgodil po postavitvi nove meje med državama.