Štiritelesni enoglavi lev (12. stoletje)

Mistično-mitološki pomen romanskega reliefa je del »ornamenta ecclesiae« kot preplet dvojnosti dobrega in zla. Razlaga neobičajnih, fantastičnih  figuralnih prepletov, ki jih ponuja srednjeveška ikonografija s simboličnimi liki, je zapleten miselni vzorec. Enotnost svetovnega reda (štirje elementi  poganskih spoznanj) v liku kreposti štiritelesnega leva, ki požira lastna telesa, ni zadostna na poti do absolutnega božjega razodetja: to bi lahko bila ena od špekulativnih ezoteričnih razlag srednjeveškega erudita. Lev predstavlja dvojno krepost: neusmiljenost in moč vere.