Renesansa in renesanse

Renesančna zbirka predstavlja izbor umetnin od druge polovice petnajstega do sedemnajstega stoletja, ko v portretistiki zaznamo še zadnje odmeve klasično občutene celebracije posameznih zaslužnih koprskih županov. Ob prenovi in opremi koprskega Mestnega trga v petnajstem stoletju zasledimo naročila figuralnih izdelkov iz žgane gline (t.i. »terracotte«). Najlepši je fragment reliefa Antonia Rossellina  »Madona z otrokom«. »Konstantinov tondo« in kip »Madona z otrokom« izhajata iz dragocenega inventarja na novo zgrajene koprske Lože (»lobia nova«), ki jo gradita med leti 1462-64  Tomaso da Venezia in Nicolὸ da Pirano še v elegantnih gotskih  formah.

Za zunanjo in notranjo opremo  je Veliki svet kmalu  posegal po novi, renesančno občuteni opremi. Simboličen blagoslov pomembne zgradbe na severnem krilu  Platea Comunis,  s čisto  renesančno votivno podobo, pomeni prvi velik toskanski pozdrav  mestu. Pripisujemo jo kiparju, ki  je gojil starejše vzorce mehkega stila z renesančnimi. Donatello (1383-1466), eden od protagonistov novih smeri, je sredi stoletja v Padovi zapustil dediščino, ki je oplemenitila tudi delavnico našega mojstra. Mogoče je neposredno na to umetnino vezana tudi prestižna oprema na pročelju Lože, ko se mestni veljaki, ponosni na svojo zgodovino, odločijo za naročilo treh tondov s cesarskimi podobami. Terakota s Konstantinom priča, da živi mesto konec petnajstega stoletja v novem duhu in se navdušuje nad antiko. Pri opremi gornjega pročelja na katedrali Marijinega vnebovzetja je bilo naročilo predano najboljšim klesarjem v Benetkah, ki zaključijo svoja dela  leta 1498.

Tudi v mestnem vsakdanjem življenju cvete duh svobodnjakov v vrstah elitnega plemstva združenih v »Compagnia della Calza«, ko organizirajo zabavne predstave in resne sprejeme po vzoru Benetk.  Mestni eruditi se družijo z enim od najbolj izobraženih mož časa:  koprskim škofom Jacopom Valaressom (1482-1503). Obalna mesta se bogatijo v cerkvah s pomembnimi umetninami, ki jih podpisujejo Vivariniji, Belliniji, Paolo Campsa, Cima da Conegliano, Vittore in Benedetto Carpaccio, slikarji Santacroce...

V  renesančni zbirki pogrešamo delo »Slavnostni vhod  župana Sebastiana Contarinija v katedralo«, ki ga je naslikal Vittore Carpaccio leta 1517. »Prvi evropski skupinski portret« je bil zametek vseh kasnejših celebrativnih in avtocelebrativnih manifestacij. Slika je ena od mnogih umetnin, ki so bile odnešene v Italijo leta 1940 z obljubo, da bodo vrnjene po vojni a še danes čakamo na uresničitev te obljube...