Musica Aeterna Est

Glasbena zbirka je predstavljena v dveh razstavnih sobah. V prvi spoznavamo glasbeno življenje v danes slovenskih obalnih mestih od srednjega veka do konca 20. stoletja.

Do 19. stoletja je bila glasba v glavnem zaprta v cerkvah in salonih plemiških ter premožnejših meščanskih družin. Vezana je bila na cerkvene obrede, praznike in pomembne dogodke. V 19. stoletju je glasba postala splošen družbeni pojav, zajela vse družbene sloje, kar je omogočila tudi glasbena vzgoja, ki so jo uvajali v splošne šole.

V drugem prostoru je predstavljeno  glasbeno življenje v 19. in 20. stoletju v severni Istri in Čičariji na eni strani, ter Brkinov in bistriškega območja na drugi strani. Razlike v zgodovinskem razvoju teh območij so namreč opazne tudi v glasbeni tradiciji. Značilnost glasbenega življenja na podeželju je ljudsko glasbeno izročilo, vezano na ljudsko glasbo, ljudska glasbila in ljudske godce. Ljudska glasba se je prenašala iz roda v rod, izvajali pa so jo godci po posluhu, brez poznavanja not. Glasbila, iz katerih so izvabljali zvok, so bila zelo raznovrstna.