Slike narave

Naravoslovni kabinet cesarsko-kraljeve višje gimnazije v Kopru je bil prvič omenjen v letopisu 1857-58. Od tedaj se je več skrbnikov ukvarjalo z njegovim vodenjem, prvi je bil prof. Edoardo Visintini, sledili so mu prof. Oreste Gerosa (1877), naravoslovec dr. Vittorio Largaiolli (1907) in nazadnje prof. Rodolfo Cerquenih (1921).

Najpopolnejše zbirke, ki so se ohranile do danes in so razstavljene v šolskih vitrinah, vsebujejo minerale in kamne, polže in školjke, herbarije in algarije, med katerimi je treba omeniti zbirko alg Flora marina justinopolitana, ki jo je ustvaril Antonio Zaratin. Vsemu temu je treba dodati še številne ptice, ribe, plazilce, sesalce in dvoživke, nagačene ali shranjene v steklenih kozarcih, tako kot tudi različne stenske table in razstavljive modele, skupaj približno 2000 primerkov.

Naravoslovni kabineti so pogosto obsegali eno ali več sob, ki so imele na sredi veliko mizo, na kateri so pripravljali vzorce oziroma jih opazovali pod mikroskopom. Zbirke so vsebovale nagačene ali v tekočini shranjene živali, okamnele fosile, herbarije, posušene primerke in drugo.

Živali so kupili od ustreznih podjetij ali specializiranih preparatorjev. Nagačevalec je živalsko kožo obdelal z arzenovimi spojinami, tako da je preprečil njeno propadanje zaradi tvorbe plesni ali bakterij. Kožo je potem napel na model živali iz železne žice in jo natlačil s slamo, žagovino in pluto.

Manjše živali (in nekatere rastline) je bilo mogoče shraniti tudi v steklene kozarce. V ta namen so organe ali njihove dele potopili v tekočino, ki je vsebovala vedno višji delež alkohola ali formalina, tako da so te snovi lahko počasi nadomestile vodo, ki je bila v tkivih, ter omogočile konzerviranje tkiv in notranjih organov.

Za pripravo herbarija so rastlino razprostrli na papir, najbolje na galunsko obdelanega iz starih knjig, ob čemer so morali paziti, da se deli rastline niso prekrivali. List z rastlino so položili med druge, popolnoma suhe liste, in vse stisnili s stiskalnico ali utežjo, vendar ne premočno, saj bi se sicer rastlinski organi sprijeli, kar bi onemogočilo prepoznavanje primerka. Vlažen papir je bilo treba vsak dan zamenjati s suhim. Da bi se ohranile žive barve, je bilo bistvenega pomena, da so rastline zelo hitro posušili, včasih so jih položili v še tople peči. Nazadnje so liste shranili v dobro zaprte škatle, da se v njih ne bi naselile žuželke.

Za naravoslovni kabinet cesarsko-kraljeve višje gimnazije v Kopru so skrbeli profesorji naravoslovja. Eden njegovih najpomembnejših skrbnikov je bil prof. Oreste Gerosa, ki je leta 1877 prišel v Koper iz Rovereta na Trentinskem. V Kopru ga je sprejelo zelo živahno mesto, polno trgovcev in obrtnikov, s cvetočim kmetijskim zaledjem. Z družino se je naselil v ulici Gian Rinaldo Carli (danes Župančičeva ulica), v stavbi, ki je danes znana kot palača Gerosa. Njemu gre zasluga za izjemno natančno katalogizacijo različnih primerkov v kabinetu.

Panoje razstave v PDF obliki si lahko ogledate tudi preko računalnika s klikom na spodnji ikoni.