"ET IN ARCADIA EGO"(Veduta kot koncept utopije - Veduta come concetto di utopia)

05. junij 2015 ob 08:08 Galerija moderne in sodobne umetnosti

Umetniki in razstavljena dela:

Koprski slikar klasičnega realizma Bartolomeo Gianelli (1820-1894) je dedič najplemenitejšega izročila starih beneških vedutistov. Najbolj zanimive so miniaturne krajine, ki prinašajo v slojevitih pastoznih nanosih zgodnje poskuse impresionističnih efektov že sredi 19. stoletja.

Zasanjan in melanholičen morski nokturno tržaškega krajinarja Pietra Fragiacoma (1856-1922), izdelan v virtuoznih luminističnih odsevih, nosi v sebi pretanjšane meditativne prvine: slikarjeva fragmentarna spoznanja so se zrcalila v neskončnem pramenu mesečeve srebrnine.

Popolnoma nasprotna je radoživost štirih dalmatinskih motivov Alberta Sirka (1887-1947), kjer se je merilo časa zaustavilo in se slikar suvereno poigrava z barvnimi efekti bleščeče palete.

Občutljivost dramatičnega romantičnega razpoloženja dobi poseben pečat v čistih postekspresionističnih   tesnobnih vangoghovskih krajinah Avrelija Lukežiča (1912-1980).

Nežne urbane vedute v akvarelih ustvarja Robert Hlavaty (1897-1982).

Goriški slikar Rudolf Saksida (1913-1985) je ustvaril številne pravljične krajine, ki imajo metafizične  dimenzije. Magičnost, hermetični simbolizem, futuristične reminiscence se vpenjajo v samosvoje imaginarne predstave.

Prirojena kraška lirika Lojzeta Spacala (1907-2000) ostaja ena od najdragocenejših stvaritev evropskih modernističnih tokov. Skrite vsebine med vertikalami in horizontalami omejujejo abstraktno podobo obmorskih krajin v strogih kozmično-geometričnih kanonih.

Avgust Černigoj (1898-1985) je bil karizmatična osebnost do zadnjih dni svojega življenja. Kot nosilec avantgardizma, v obsežnem opusu zadnjih krajinskih izrezov, prinaša kompozicije sestavljenke iz mrež zabrisanih kontur s stopnjujočimi barvnimi zaporedji. Elemente klasičnega konstruktivizma nadgradijo iluzionistični efekti z ekspresivnim tonskim poglabljanjem.

Za dragoceno veduto našega ožjega okolja je poskrbel Miha Maleš (1903-1987) s fauvističnim portretom Belega Križa nad Piranom.

Ob svojem dvanajstletnem bivanju v Severni Afriki je Leo Vilhar (1899-1971) v alžirski Bou-Saedi slikovito očaral eksotičnost afriških mest.

Razstavljene umetnine so sicer nedostopne javnosti, ker se hranijo v muzejskih skladiščih. V nadaljevanju dejavnosti, ki smo jo začeli v septembru 2014, želimo opozoriti na desetletja odprto prostorsko vprašanje stalne zbirke moderne in sodobne umetnosti.

"Zahodni" nacionalni prostor s Trstom kot nekdanjim pomembnim umetnostnim središčem v Srednji Evropi, je z izjemno dediščino Moderne vidno zaznamoval evropski prostor. Delež t.i. "tržaških umetnikov", ki so oplajali slovensko kulturo je temeljnega pomena v vseh sferah nacionalne duhovne zakladnice.

Odprto tržišče z vrhunskimi umetninami neusmiljeno izničuje ambicije kulturnih ustanov, ki želijo ustvariti jedro stalne zbirke modernih umetnostnih manifestacij v regiji: vključujoč tudi Istro in ohranjeno dediščino v donedavno zgodovinsko enotnem kulturno-politično-geografskem prostoru.

V povojnem obdobju je bila strokovna valorizacija klasičnih modernih umetnostnih obdobij omejena zaradi nerešenih teritorialnih in eksistenčnih vprašanj. Kljub temu so dosedanji rezultati dobri in vezani na temeljne ugotovitve, ki jih je preprosto podal pred pol stoletja starosta slovenskih strokovnjakov France Stelè: "Značaj Primorja je tak, da popolnoma opravičuje samostojno obravnavo...izsledki nudijo prispevek v reševanju splošne umetnostnozgodovinske problematike Evrope. Noben drug del Slovenije ni po tej strani toliko zanimiv."

Edvilijo Gardina

Ob kulturnem prazniku, 8. februarja 2015

Ostali dogodki

Večnost v alabastru
01. maj 2014 - 23. junij 2014
Dama z zlatimi uhani
2.10. - 3.12.2014

Kontakt

Naslov:
Kidričeva 19, 6000 Koper

Urnik Palače:
Torek – petek od 8h do 16h
Sobota, nedelja in prazniki od 9h do 17h

Ponedeljek, 1.1., 1.5., 1.11. in 25.12. zaprto.

Telefon:
T: 041.55.66.44
F: 05.66.33.571

Email:
info@PokrajinskiMuzejKoper.si