Arheološka dediščina Dolnjega Zemona

torek, 25. avgusta - 11. septembra 2015 Muzejska galerija, Kidričeva 21, Koper

Naselbina

 "…gori na tem homcu je revan, dolga je okoli 230, široka pa okoli 190 korakov, z dvema nasipi obdana; po revni se pride na tisti prostor ki pravja da je bil grad, … okoli gradišća je še zdaj zidovje cvinjer imenovano, s prav dobro mavto zidano, na dva sežnja visoko pa vse v zemlji zasuto…"

 Josip Potepan, 1872

Gradišče na Javorjih je odlično ohranjena utrjena naselbina. Čeprav še ni bilo sistematično raziskovano domnevamo, da je bilo živelo bolj ali manj neprekinjeno od leta 1000 pred našim štetjem do leta 400 našega štetja. Prazgodovinsko naselje je bilo utrjeno z zemljenimi nasipi, morda pa tudi z obzidjem, grajenim v suhozidni tehniki. Z malto vezan zid je dobilo v nemirnih časih pozne antike, ko je bilo spet treba bolj skrbeti za varnost. Nasipi so delili naselbino v več območij, namenjenih živini ali prebivalcem, hkrati pa je več nasipov na izpostavljeni severni strani omogočalo uspešnejšo obrambo. 

Grobišča

  "Grobišče Vinograd pri Dolnjem Zemonu lahko resnično obogati naše vedenje o načinu rimskega pokopavanja s pomembnimi podrobnostmi … Skromne lončene posode ki so vsebovale žganino, novce, okrasje in druge drobne pridatke, so bile v dveh primerih pokrite z nožem oz. bodalom. Pravim 'pokrite', ker je bil namen takšne razporeditve verjetno ta, da pepel pokojnika obvaruje pred skrunilci grobov…" 

Moritz Hoernes, 1887

Dolgoživo naselje je obdajalo več grobišč. Strokovno je bilo raziskano le eno - poznorimsko pokopališče pred vhodom na naselbino, ki ga je izkopaval Karl Moser leta 1886. Nekaj grobov sta odkrila tudi Potepan in v tistem času razvpit starinokop Jernej Pečnik. Še precej več jih je bilo uničenih ob oranju njiv in rigolanju vinogradov. Grobovi so bili večinoma žarni, najdeni pa so bili tudi skeleti. 

Najdbe

 "Tako n. pr. je izkopal tukajšnji nadžupan g. Josip Potepan celo človeško okostje, grobne 'lažerne', prevrtane bisere (perle) iz stekla, gline in celo iz svinca, kose bronastih posod, bronaste zapone, pozlačen uhan, ročen kamenen mlin (žrna), koralne in jantarove koravde, srebrne verižice in mnogo denarjev z napisi…" 

Postojnsko okrajno glavarstvo, 1899  

Številni predmeti, odkriti na Javorju, so danes na žalost izgubljeni. Le redke hranita Prirodoslovni muzej na Dunaju in Narodni muzej Slovenije v Ljubljani. Nekaj najdb čuvajo tudi Potepanovi potomci in domačini, ki so jih odkrili ob poljedelskih opravilih. Najstarejša zanesljiva najdba je bronasta sekirica, ki je verjetno bila prinešena iz današnje severne Italije ob koncu bronaste dobe. Zlata uhana je nosila Zemonka v prvem stoletju, večina novcev pa sodi v čas tretjega in četrtega stoletja..

 

 

Ostali dogodki

Večnost v alabastru
01. maj 2014 - 23. junij 2014
Dama z zlatimi uhani
2.10. - 3.12.2014

Kontakt

Naslov:
Kidričeva 19, 6000 Koper

Urnik Palače:
Torek – petek od 8h do 16h
Sobota, nedelja in prazniki od 9h do 17h

Ponedeljek, 1.1., 1.5., 1.11. in 25.12. zaprto.

Telefon:
T: 041.55.66.44
F: 05.66.33.571

Email:
info@PokrajinskiMuzejKoper.si