Sezono na gradu Prem odprli z razstavo velikonočnih šeg in navad

V soboto, 24. marca, smo na gradu Prem prihod pomladi pozdravili z odprtjem razstave Velikonočne šege in navade. Dogodek sta z nastopom popestrili Otroška folklorna skupina Podgora Kuteževo in Ženski pevski zbor Tuščak iz Bača.

Velika noč velja za najstarejši in najpomembnejši krščanski praznik – nekoč povezan izključno z družinskim praznovanjem Kristusovega vstajenja in prihoda pomladi. S tem priljubljenim letnim časom se prične novo obdobje – obdobje novega leta, potem ko odmre staro. Naši predniki so za prvega pomladnega svetnika imeli sv. Valentina (14. februar) – tistega, ki »odpre ključ od korenin« in je prvi »spomladin«. Za prvi pomladni dan pa so imeli gregorjevo (12. marca), »ko se ptički ženijo«, hkrati pa so menili, da se prava pomlad začne šele na jurjevo (24. aprila, zdaj 23. aprila). S praznovanjem velike noči so povezane številne šege in navade, ki se od kraja do kraja razlikujejo, čeprav bistvo ostaja isto. Na cvetno nedeljo, nedeljo pred veliko nočjo so šege povezane predvsem z oljčnimi vejicami, ki so jih v Brkinih včasih kupovali od žensk iz Kastavščine v zameno za jajca. Prav vsi so žegnane oljčne vejice zrezali in jih običajno osoljene potresli po jaslih, da so jih pojedle živali. Tako so jih obvarovali pred boleznijo. Oljčne vejice so dajali tudi na ogenj, ker naj bi ta običaj obvaroval hišo pred strelo in gromom. Ponekod poznajo tudi običaj, po katerem naj bi vsak listek oljčne vejice dali posebej na žerjavico. Vsak družinski član je imel en listek. Če je listek na žerjavici skakal, naj bi oseba živela še dolgo; če pa je listek obležal v ognju, naj bi oseba kmalu umrla.

Ko je cvetna nedelja mimo, se prične veliki teden oziroma priprave na velikonočne praznike. Celoten teden je povezan s praznovanjem v krogu družine in šeg, ki jih spremljajo že od nekdaj. V Brkinih je poznano tudi posebno okraševanje velikonočnih prihov, in sicer s tehniko praskanja. Tehnika praskanja se je prenašala iz roda v rod, kar jo naredi še bolj posebno. Jajca so najprej spihali, jih obarvali s čebulo in nato previdno spraskali, včasih tudi s koščki stekla, danes pa si pomagajo predvsem z noži ali škarjami.

Na razstavi predstavljene šege in navade so značilne predvsem za območje Ilirske Bistrice in Brkinov, saj je razstava del širšega projekta raziskovanja šeg in navad omenjenega območja po letnih časih. Poleg same razstave pa so v viteški dvorani na ogled tudi velikonočne jedi in velikonočni pogrinjek. V prvem nadstropju gradu so razstavljeni  številni izdelki na temo velike noči in pomladi, ki so jih ustvarili vrtci, šole, društva, skupine ter posamezniki iz občine Ilirska Bistrica.

V času razstave velikonočnih izdelkov, torej do 22. aprila, bo grad Prem odprt med vikendi in prazniki od 10. do 17. ure oziroma po dogovoru.

VABLJENI!