Predstavili projekt Carpaccio500

Carpaccio500 vrača domov Vittoreja Carpaccia, svojega sina, avtorja najsvetlejših civilizacijskih uspehov v nacionalni kulturni zakladnici in enega od stebrov koprske kulturne dediščine.

Pod skupno blagovno znamko Carpaccio500 so danes partnerji združeni v želji obeležiti 500. obletnico nastanka oltarne slike Madona z otrokom na prestolu s svetniki beneškega slikarja, Koprčana Vittoreja Carpaccia predstavili program dogajanja v Carpacciovem letu.

Začenja se v nedeljo s sveto mašo v koprski stolnici, kjer domuje oltarna slika oziroma pala, ter v ponedeljek, na slovenski kulturni praznik, ko bo v dvorani sv. Frančišča Asiškega večerni koncert.Vrhunec bo dogajanje doseglo jeseni z razstavo o Carpacciu ter z organizacijo mednarodnega znanstvenega simpozija, ki bo osvetlil pomen in delo tega beneškega slikarja. Carpaccio500 je dobil tudi svojo priložnostno znamko. A projekta Carpaccio s tem še ne bo konec, saj prihodnje leto slavi 500 let še ena oltarna pala. Gre za delo Prihod podestaja grofa Contarinija v Koper, ki je nasploh prvi primer skupinskega portreta v istrski zgodovini.

Pred pol tisočletja je v takratni Koper, glavno mesto istrske province, prispel najbolj slaven beneški slikar tistega časa Vittore Carpaccio in koprski katedrali namenil svojo znamenito oltarno palo, sliko Madone na prestolu s svetniki, ki še danes krasi stolnico Marijinega vnebovzetja.

Kot je na novinarski konferenci poudaril podžupan Peter Bolčič, gre nedvomno za izjemno obletnico, zato je bila povsem logična odločitev Mestne občine Koper, da skupaj s številnimi strokovnjaki s tega področja proslavi jubilej, ki v svojem bistvu presega umetnostno zgodovinsko dimenzijo. K projektu so pristopile številne institucije, organizacije, pa tudi društva, poleg koprske občine še Pokrajinski muzej, koprska župnija, Histria, Skupnost Italijanov Santorio Santorio, Italijanska unija, Osrednja knjižnica Srečka Vilharja, Filatelistični klub Koper, medijsko pokroviteljstvo pa so prevzele Primorske novice. Projekt je podprlo tudi ministrstvo za kulturo.

DSC_3341

Carpaccio je nedvomno eden od stebrov koprske kulturne dediščine, saj je njegov sin Benedetto pridobil meščanske pravice, družina Carpaccio pa je v Kopru živela kar dobra tri stoletja. Njegova zapuščina niso le slike, nekatere od njih zadevajo restitucijo, ampak gre za sporočila trajnih humanističnih vrednot s poglobljeno filozofsko-ekspresivno vsebino epskih razsežnosti. Njegov pomen je predstavil muzejski svetnik Edvilijo Gardina»Carpaccio je Kopru pustil dominantno delo civilizacijskega razvoja celotnega jadranskega prostora. Koper je bil namreč najbolj zaupanja vreden prostor – Magis devota provincia -, nekaj posebnega, kjer Jadransko morje z zadnjim krakom sega v srce Evrope.« Prihod Vittoreja Carpaccia v Koper leta 1516 z veliko palo Madona z detetom in svetniki je zasenčil posamezne vrhunske izdelke za zahtevne, predvsem samostanske naročnike, odigral odločilno vlogo pri nadaljnjem razvoju umetnosti v širšem geografskem prostoru. Oltarna pala je namreč predstavljala nedosegljivo »nebeško« kreacijo na glavnem oltarju stolnice Marijinega vnebovzetja in največji municipalni ponos.
Koprski župnik dr. Primož Krečič je spregovoril o aktualnosti sporočila slike, o družini, sociali in vrednotah, ki veljajo še danes. »Gre za sporočilo današnji kulturi, ki je usmerjena na obrobje, ne pa v bistvo. Kultura in umetnost sta v pomoč življenju. Koper kot mesto znanosti, trgovine, urejenosti, potrebuje dušo – umetnost, duhovnost, socialo in kliče po izkušnji prejšnjih generacij,« je dejal. Napovedal je tudi obnovo treh Carpacciovih slik, ki so zdaj v restavratorskem centru v Ljubljani.

Direktor Pokrajinskega muzeja v Kopru dr. Luka Juri je poudaril, “da je Carpaccio500 predvsem priložnost, s katero Vittoreja Carpaccia pripeljemo v sedanjost, da se zavemo, od kod prihajamo in poudarimo,da je Koper Carpacciovo in renesančno mesto, da dvignemo glavo in gremo naprej, tako na področju kulture kot humanizma. Tako kot je Krištof Kolumb za Špance Španec, to kar je Steve Jobs za Američane, je Vittore Carpaccio Koprčan.”  Eden redkih že stoletja karizmatičnih epskih slikarjev kronistov, ki je v zadnjem obdobju svojega življenja za istrske naročnike ustvaril umetnine, ki pomenijo enega najsvetlejših civilizacijskih uspehov v nacionalni kulturni zakladnici.

Seveda na novinarski konferenci ni šlo brez vprašanj o vrnitvi Carpacciovih del, ki zadevajo vprašanje restitucije. V projektu Carpaccio500 so jasni: »Ne gre za vprašanje lastništva, to je javno, gre za kulturno dediščino, za njen prost pretok. Zadeve so preprosto rešljive, res pa je tudi, da je pri tem vprašanju naša diplomacija zaspala.«

(vir: www.ekoper.si)

Kontakt

Naslov:
Kidričeva 19, 6000 Koper

Urnik Palače:
Torek – petek od 8h do 16h
Sobota, nedelja in prazniki od 10h do 14h
Sobota – od maja do avgusta tudi od 18h do 21h

Ponedeljek, 1.1., 1.5., 1.11. in 25.12. zaprto.

Telefon:
T: 041.55.66.44
F: 05.66.33.571

Email:
info@PokrajinskiMuzejKoper.si